Eno vprašanje, ki vam lahko spremeni življenje

Če imamo vsi na voljo enako število ur v dnevu, kako je mogoče, da nekaterim ljudem uspe opraviti toliko več kot drugim? Kako jim uspe narediti več, doseči več, zaslužiti več in imeti več? Če je čas valuta dosežkov, kako je mogoče, da so nekateri ljudje svoje premoženje sposobni unovčiti toliko bolje kot drugi? Odgovor se skriva v bistvu njihovega pristopa, saj poiščejo bistvo stvari, tako da se osredotočijo na najpomembnejšo stvar.

Za uspeh ne potrebujete discipline. Pravzaprav lahko postanete uspešni z manj discipline, kot bi pričakovali, in sicer iz preprostega razloga:

uspeh se skriva v tem, da naredite prave stvari, in ne v tem, da vse naredite prav.

Žongliranje je iluzija

Pri povprečju štirih tisoč misli, ki se vsak dan sprehajajo po naših glavah, ni težko razumeti, zakaj se trudimo narediti čim več stvari hkrati. Če je sprememba misli vsakih štirinajst sekund povabilo k spremembi delovanja, je precej očitno, da nas nenehno mikajo poskusi narediti preveč stvari hkrati. Medtem ko delamo eno, smo z mislimi že pri nečem drugem, kar bi lahko opravili.

Toda žongliranje ni večopravilnost. Žongliranje je iluzija. Mimoidočemu opazovalcu se zdi, da žongler meče v zrak tri žogice naenkrat, v resnici pa jih izmenično meče in lovi v hitrem zaporedju. Ujame, vrže, ujame, vrže, ujame, vrže. Eno žogico naenkrat. Raziskovalci to imenujejo »preklapljanje opravil«.

Cena večopravilnosti

Preklapljanje med dvema preprostima opraviloma, kot sta gledanje televizije in zlaganje oblačil, je hitro in razmeroma enostavno. Toda če se ravno ukvarjate s preglednicami, ko v vašo pisarno prikoraka sodelavec, da bi z vami razpravljal o nekem poslovnem vprašanju, vam sorazmerna kompleksnost obeh opravil onemogoča neoviran preklop od prvega do drugega. Vedno je potrebnega nekaj časa, da se lotite novega opravila in da se ponovno lotite tistega, ki ste ga opustili, pri tem pa ni nobenega zagotovila, da boste lahko nadaljevali natanko tam, kjer ste končali.

To ima svojo ceno. »Cena dodatnega časa zaradi potrebe po preklopu je odvisna od tega, za kako kompleksna ali preprosta opravila gre,« pojasnjuje raziskovalec dr. David Meyer. »Giblje se lahko od podaljšanja časa za petindvajset odstotkov ali manj pri preprostih opravilih vse do preseganja za več kot sto odstotkov pri zelo zapletenih nalogah.«

Preklapljanje med opravili terja davek, za katerega se le redki ljudje zavedajo, da ga plačujejo.

Ciljno vprašanje

Vsak človek, ki sanja o nevsakdanjem življenju, sčasoma odkrije, da nima druge izbire, kot da začne nevsakdanje živeti. Ciljno vprašanje je prav to, kaj nevsakdanje življenje pravzaprav pomeni. V svetu brez navodil to postane preprosta formula pri iskanju nenavadnih odgovorov, ki vodijo do izjemnih uspehov.

Ciljno vprašanje je tako varljivo preprosto, da njegovo moč zlahka zavrže vsakdo, ki si ga ne ogleda pobliže. Toda to je napaka.

Ciljno vprašanje vas ne pripelje le do odgovora na vprašanje o »širši sliki« (Kam grem? V katero tarčo naj ciljam?), temveč tudi do odgovorov na »ožja vprašanja« (Kaj moram storiti v tem trenutku, da bom začel uresničevati širšo sliko? Kje je središče tarče?).

Ne pove vam le, kaj naj bo vaša košara, temveč vam razkrije tudi, kaj je prvi korak do nje. Pokaže vam, kako veliko je lahko vaše življenje in kako majhni morajo biti koraki do tja. Je zemljevid večje, širše slike in hkrati kompas za vsak najmanjši naslednji korak.

Kaj je tista ENA stvar, ki jo lahko naredim, tako da bo ob njej vse drugo postalo lažje ali nepotrebno?

Zmanjšujte svoje korake

»Zmanjševanje korakov« pomeni, da se ne menite čisto za vsako stvar, ki bi jo lahko opravili, temveč naredite tisto, kar je res treba. Pomeni ugotovitev, da vse stvari niso enako pomembne, in pomeni odkrivanje tistih, ki štejejo največ; tisto, kar počnete, tako tesneje povežete s tistim, kar želite. Pomeni spoznanje, da so izjemni uspehi neposredno določeni s tem, kako močno lahko zožite svoje vidno polje.

Iz svojega delovanja in življenja nasploh boste največ pridobili, če ga boste zožili, kolikor je le mogoče. Toda večina ljudi razmišlja ravno nasprotno. Verjamejo, da je pot do velikih uspehov dolga in zapletena. Tako njihovi koledarji in seznami opravil postanejo preobremenjeni in preobremenjujoči. Čutijo, da je uspeh zunaj njihovega dosega, zato se zadovoljijo z manj.

Ker se ne zavedajo, da bo njihov uspeh prišel šele tedaj, ko bodo manj stvari naredili dobro, se trudijo narediti preveč, na koncu pa dosežejo premalo. Sčasoma znižajo svoja pričakovanja, zavržejo svoje sanje in dopustijo, da se njihovo življenje skrči. Toda to pač ni tisto, kar je treba zmanjšati.

Vaš čas in energija sta omejena

Če ju trošite na vseh koncih, se na koncu tudi iztrošite.

Želite, da bi se vaši dosežki seštevali, toda v resnici je potrebno odštevanje. Ukvarjanje z manj stvarmi bo imelo večji učinek, medtem ko ima ukvarjanje s preveč stvarmi hkrati predvsem stranske učinke. Pri tem, da poskušate narediti preveč, četudi to morda deluje, se pojavi predvsem ta težava, da nepretrgano dodajanje nečesa v svoje delo in življenje prinaša veliko slabega: zamujene roke, klavrne rezultate, čezmeren stres, dolge ure dela, premalo spanca, slabo prehrano, pomanjkanje gibanja in izgubljene trenutke z družino ter prijatelji – vse to v imenu lovljenja nečesa, kar je dosegljivo veliko lažje, kot si morda predstavljate.

Zmanjševanje korakov je preprosta pot do izjemnih dosežkov, ki deluje. Deluje ves čas, kjerkoli in pri čemerkoli. Zakaj? Ker ima en sam namen – da vas na koncu pripelje do bistva.

Ko vam bo zmanjkalo korakov, bo pred vami ostala ena sama stvar. In to je bistvo.

Več o tej presenetljivo preprosti resnici o doseganju izjemnih rezultatov preberite v svetovni uspešnici Ena stvar.