Pristna skrb zase: štiri načela (brez kristalov, razstrupljanja in penečih kopeli)

Če pristna skrb ne pomeni uporabnih bližnjic, velnes oddihov ali najnovejšega trenda, o čem potemtakem govorimo? Dr. med. Pooja Lakshmin v svoji uspešnici Pristna skrb zase pravi, da ta ni statična, ampak dinamična – je nenehen notranji proces, ki nas vodi k dobremu počutju in do katerega ni bližnjic. Zahteva pa poznavanje sebe, sočutje do sebe in nazadnje pripravljenost sprejemati težke odločitve, ki nam omogočijo, da vzamemo vajeti v svoje roke.

Pri delu s svojimi pacientkami, z branjem znanstvenih raziskav o dobrem počutju in ob razmišljanju o svoji terapevtski poti je spoznala, da definicija pristne skrbi zase v enaindvajsetem stoletju najbolj ustreza konceptu, imenovanem eudaimonično dobro počutje.

Eudaimonično dobro počutje: ko počnemo tisto, kar se zdi najpomembnejše nam

Večina ljudi si prizadeva, da bi lahko počeli tisto, kar se zdi najpomembnejše nam; da bi čutili, da res lahko izbiramo, čemu namenjamo čas in energijo. Vendar nas ustvarjanje takšnega življenja lahko bega, saj nam ni povsem jasno, kakšen natančno je naš cilj.

»Ne pozabite, da je ljubezen do sebe prav tako revolucionarna in spreminja svet.« Amanda Gorman

Raziskave o dobrem počutju se delijo na dve teoriji o tem, kako živeti dobro: na hedonistični in eudaimonični pristop.

Hedonistično dobro počutje se osredotoča na občutke radosti in užitka – kakršne doživljamo na velnes oddihu. V mnogih pogledih se navidezna skrb zase – diete, razstrupljanja, oddihi, uporabne bližnjice – sklada s tem hedonističnim pristopom, saj se osredotoča na tisto, kar nam daje dober občutek v danem trenutku, in na bežanje pred težavnimi življenjskimi situacijami. A ne razumite narobe – vsake toliko časa vsi potrebujemo pobeg, in če si lahko privoščimo takšen hedonizem, je to privilegij.

V nasprotju s tem pa se eudaimonično dobro počutje osredotoča na iskanje smisla in na usklajenost naših dejanj z našimi vrednotami; je občutek, da je naše življenje prežeto s smislom. Pri njem ne dajemo prednosti užitku ali radosti, ampak osebni rasti, povezovanju s svojim pristnim jazom in iskanju smisla. Ni presenetljivo, da je povezano z boljšim zdravjem, vključno z boljšim spanjem, daljšo življenjsko dobo in manj vnetji. Tega pa si želimo vsi, kajne?

Toda skrb za eudaimonično dobro počutje ni preprosta. Za vsakogar je drugačna, saj so odločitve, ki jih sprejemamo, da bi ga dosegli, odvisne od naših prepričanj in vrednot. Za nekatere to lahko pomeni, da opustijo visoke cilje, ki so si jih zadali glede vadbe, in ob koncih tedna opravljajo prostovoljsko delo. Za druge lahko pomeni namenjanje več časa in energije svojim otrokom in krepitev vezi z njimi. Za tretje morda pomeni spremembo poklica, ki je bolj v skladu z njihovimi vrednotami.

Vendar pa je vsem skupno to, da počnejo, kar se zdi najpomembnejše njim, in se zavedajo, zakaj nečemu namenjajo čas. Bolj kot katerakoli modna muha ali velnes oddih je to pristna skrb zase.

Seveda pa je vprašanje za milijon evrov, kako razlikovati med pristno skrbjo zase – praksami, ki nas vodijo k eudaimoničnemu dobremu počutju – in mehanizmi spoprijemanja pri navidezni skrbi zase. Kako lahko zagotovimo, da pristno skrbimo zase, kar nas bo vodilo h globoki izpolnitvi? Tako, da si vzamemo čas zase in pri skrbi zase sledimo naslednjim štirim načelom, ki temeljijo na tem, da dosežemo eudaimonično dobro počutje.

Postavljanje mej in slovo od občutka krivde

Najpomembnejši del pristne skrbi zase je sprejemanje odločitev. Da bi lahko sprejemali odločitve, ki vodijo k eudaimoničnemu dobremu počutju, morate na prvo mesto odločno postaviti svoje potrebe in želje. Zato pa se morate naučiti reči ne in postaviti meje. To pogosto pomeni usklajevanje vaših potreb s potrebami ljudi, ki so vam blizu, kot so želje vašega partnerja ali potrebe vaših otrok. V tem procesu se morate naučiti, kako premagati občutek krivde, ki se bo zagotovo pojavil.

Sočutje do sebe

Ko se naučite postavljati meje, je naslednji korak pristne skrbi zase ta, da v pogovorih s seboj postanete sočutni.

Iskreno in brez strahu razmislite, kaj potrebujete (in kaj si želite), nato pa si dajte dovoljenje, da lahko to tudi imate.

To pa je mogoče le, če gojite sočutje do sebe, kar pomeni tudi opuščanje pogostih vzorcev, kot je vloga mučenice, in skrbno opazovanje, kako se pogovarjate s seboj.

S pristno skrbjo zase postajate tudi sami vse bolj pristni

Medtem ko se z navidezno skrbjo zase oddaljujete od pristnega jaza, se mu s pristno skrbjo zase vse bolj približujete. To pomeni, da pristna skrb zase ni nekaj, kar lahko preprosto kupite. Gre za proces spoznavanja samega sebe – svojega pristnega jaza –, z našimi temeljnimi vrednotami, prepričanji in željami vred. Je notranji proces sprejemanja odločitev, pri katerem potrebujemo introspekcijo, iskrenost in vztrajnost.

Da pristno skrbite zase, boste vedeli, ko bosta vaš notranji in zunanji svet skladna.

Uveljavljanje svoje moči

Medtem ko navidezna skrb zase služi temu, da ženske ostajamo majhne, pri pristni skrbi zase vzamete moč v svoje roke, s tem pa spreminjate tudi stare sisteme moči. Gre za spoznanje, da si zaslužite zavzeti prostor. Zgodbo, ki si jo pripovedujete o sebi, morate premišljeno napisati na novo.

Pomeni, da si rečete: »To mi ustreza, tisto pa ne.« Pomeni drznost, da rečete: »Obstajam in sem pomembna.«

To so revolucionarna dejanja – in ko opravimo to notranje delo, ima to verižni učinek na naše odnose, družino ter širšo družbo.

Več o tem, kako resnično poskrbeti zase, pa preberite v svetovni uspešnici Pristna skrb zase.