Soodvisnost: Motnja nezrelosti, ki izvira iz travm iz otroštva

Soodvisnost ni zgolj težnja po ugajanju drugim ali potreba po odobravanju. Gre za globoko zakoreninjeno motnjo čustvene nezrelosti, ki pogosto izvira iz relacijskih travm v otroštvu. Soodvisna oseba pogosto živi življenje, ki v resnici ni njeno – življenje, oblikovano okoli projekcij pričakovanj in potreb drugih, ne pa lastne resničnosti. Tako kot deklica z vžigalicami, ki je v mrazu prižigala en plamenček za drugim, da bi si pričarala toplino, so tudi soodvisni odrasli tisti, ki v temi lastne zapuščenosti iščejo bežne iskrice občutka, da so videni in ljubljeni.
Kaj je soodvisnost?
Soodvisnost nastane, ko otrok ne prejme čustvene podpore, potrebne za zdravo ločevanje in oblikovanje lastne identitete. Namesto da bi ga starši spodbujali, da postane to, kar v resnici je, se je primoran prilagajati, prikrivati svojo resnico in iskati potrditve zunaj sebe. V odraslosti to vodi v zmedo – posameznik ne zna postavljati meja, ne zna poskrbeti zase in ne verjame, da je vreden, če ni nenehno »koristen«. Tako kot deklica iz pravljice upa, da bo s še eno vžigalico, s še eno uslugo, zadoščal svetu.
Primer: Deklica, ki je hotela biti vredna ljubezni
Predstavljajmo si deklico, ki so ji starši v otroštvu plačevali ure tenisa, ker so verjeli, da je to nekaj prestižnega. Zanjo pa tenis ni predstavljal strasti ali talenta – tiho je sanjala o pisanju. Toda njene zgodbe, pesmi in domišljijski svet niso bili nikoli prepoznani. Tenis je postal njen način prižiganja vžigalic – trud, da bi bila dovolj, da bi bila opažena, da bi si zaslužila toplino ljubezni.
Trideset let kasneje ji starši očitajo stroške tenisa, kot da bi jih morala poplačati. V resnici pa je že kot otrok plačevala: s sabo. Ko ta deklica odraste v žensko, ne zaupa več svojim talentom. Znova in znova prižiga simbolične vžigalice – v odnosih, službi, družini –, da bi z vsako zasvetilo upanje, da bo tokrat končno dovolj. A plamenčki hitro ugasnejo, če znotraj ni prave topline.
Pet ključnih simptomov soodvisnosti
1. Nezmožnost samospoštovanja
Soodvisni posameznik vrednoti sebe le skozi oči drugih – kot da njegova svetloba obstaja le, če jo potrdi kdo od zunaj.
2. Neustrezni mehanizmi postavljanja meja
Bodisi pušča vrata na stežaj odprta in se izgubi, bodisi se zapre v oklep – nikoli pa ne zna stati pokončno v svojem prostoru.
3. Nezmožnost izražanja lastne resničnosti
V življenju igra vloge, ki jih od njega pričakujejo drugi. Njegova resnica je kot plamenček, ki trepeta na vetru zunanjih pričakovanj.
4. Težave s skrbjo zase
Skrb zase doživlja kot sebičnost. Tako kot deklica z vžigalicami da zadnje plamenčke za iluzijo topline, namesto da bi vstopila v lasten dom.
5. Težave z zmernostjo
Niha med pretiranim dajanjem in popolnim umikom – ker mu ravnotežje nikoli ni bilo varno ponujeno.
Spomin na pionirko: Pia Mellody (1943–2025)
Aprila 2025 je v 82. letu umrla Pia Mellody, pionirka, ki je s svojim delom razsvetljevala temo soodvisnosti. Njena knjiga Soočanje s soodvisnostjo je kot svetilka mnogim – tudi meni – osvetlila pot do resnice. Pia Mellody je razumela, da so ranjenosti iz otroštva pogosto skrite pod masko uspešnosti, popolnosti ali skrbi za druge. Bila je ena prvih, ki je soodvisnost opredelila kot posledico razvojne travme – ne kot napako, temveč kot odziv na pomanjkanje ljubeče prisotnosti.
Soodvisnost ni le psihološki pojav – je notranji zemljevid življenja, ki nikoli ni dobilo dovoljenja, da bi bilo pristno. Je dolg, tih pohod po snegu brez čevljev, s škatlico vžigalic, ki jih prižigamo v upanju, da bomo za trenutek občutili toplino. A rešitev ni v še enem plamenu, ki hitro ugasne – temveč v tem, da se obrnemo navznoter in prižgemo ogenj v lastnem ognjišču.
Kot nas je učila Pia Mellody: šele ko si dovolimo začutiti, kdo smo, in ponovno prevzamemo svojo suverenost – brez čakanja na toplino od zunaj –, se začne resnično življenje.
Avtorica: Špela Gornik
Dipl. Sinologinja, Spolna in Partnerska terapevtka