Zakaj se um upira novim navadam, čeprav so koristne za naše zdravje? … Ali kako mi je Metoda Wima Hofa rešila življenje!
Navajeni smo, da se tuširamo s toplo vodo, navajeni smo, da se oblečemo, ko nas zebe, navajeni smo, da hladimo prostore, ko nam je vroče, navajeni smo, da gremo k zdravniku, ko smo bolni ali nas kaj boli, navajeni smo pričakovati od drugih, da nam pomagajo rešiti težave.
Tako zelo smo od majhnega navajeni vse to početi, da se niti ne vprašamo, ali je to koristno za nas oziroma ali obstaja še kakšna druga pot.
Potem pa se zgodijo določene prelomnice v življenju, ko kar čez noč nekaj ne gre več tako kot prej. Čez noč postanemo kronično utrujeni, čez noč se nam razvijejo kronične bolečine ali pa nepojasnjene vnetne bolezni ...
Hodimo od zdravnika do zdravnika, pa ne najdemo rešitve. Znajdemo se v slepi ulici. Ampak slabo počutje nas motivira, da iščemo dalje.
Tudi meni se je to zgodilo ...
Pri dobrih štiridesetih, kot materi samohranilki dveh otrok in samozaposleni, ki se ukvarja z vadbo in zdravjem. Ironično, kajne?
V roku desetih mesecev sem kar petkrat zbolela, in ko sem bila bolna, sem bolehala kar po 6 tednov skupaj, kar se mi prej ni zgodilo še nikoli v življenju. Izbruhi herpesa pa so se vrstili kar eden za drugim.
Nato sem pa končno segla na svojo knjižno polico po knjigo Metoda Wima Hofa, ki sem jo kupila že leto pred tem, pa sem odlašala z branjem (saj veste, nikoli ni časa, a ne?)
Knjigo sem prebrala skorajda v eni sapi (kolikor družina in služba sploh lahko dopuščata) in preizkusila predlagano tehniko dihanja in mrzel tuš.
Ampak ... Preobrat se še vedno ni zgodil. Pa kdo se bo vsako jutro zbujal dvajset minut prej in delal dihalne vaje? Kako naj se prisilim pod mrzel tuš, ko me pa še poleti zvečer zebe v roke?
No, čez kak teden ali dva se začnem zopet slabo počutiti. Spomnim se prvega šolskega dne mojega sina, ko sem komaj zdržala na predstavi z bolečimi bezgavkami in utrujenim telesom. Takrat sem si rekla: »DOVOLJ.«
Takoj naslednji dan zjutraj sem začela redno izvajati metodo Wima Hofa.
Še isti dan je utrujenost popustila!
Bila sem tako navdušena, da sem redno nadaljevala. Sprva sem imela kar izziv, saj nisem vedela, kako dopovedati tri leta stari hčerki, ko se zjutraj zbudi in me kliče v objem, da je mama ravno sredi dihalnih vaj. Potem sem metodo nekaj časa izvajala po tem, ko sem otroka pospremila v vrtec in šolo, vključno s tušem ... kar zajema ponovno slačenje ... Ker pa sem določene (druge) dihalne vaje izvajala tudi zvečer, pred spanjem, medtem ko sem jo uspavala, se je hčerka navadila nanje.
Potem me je začela spraševati: »Mama, ali boš delala ‘WUHOFA’ ali ‘Brit in brit out’ (ki je bila moja druga dihalna rutina)?«
Takrat sem tudi začela podrobneje preučevati delovanje vagusnega živca, imunskega sistema, limfe in variabile srčnega utripa … ter seveda veliko različnih dihalnih tehnik, s katerimi sem pomagala ne samo sebi, ampak tudi svojim strankam in najbližjim.
»Nikoli več ne bom zbolela!« sem si rekla in tudi napisala istoimenski članek.
Če je bila kakšna težka neprespana noč, veliko stresa, sem čutila, da učinek vaj popušča že dopoldne in sem naredila še dodatno opoldansko in večerno serijo dihalnih vaj! Izpustila pa jih nisem niti en dan – vse do danes!
Na tem mestu ugotavljam, da imamo ljudje res velik problem z uvajanjem nove rutine v svoje življenje, pa čeprav gre za zdravju koristno. Bodisi govorimo o Wim Hof metodi bodisi o zdravem načinu prehranjevanja, telovadbi, gibanju v naravi ali meditaciji ...Težko nam je v vsakem primeru!
Zakaj se tako upiramo novi rutini? Zakaj nam je tako težko stopiti iz cone udobja?
Za naše prednike, lovce in nabiralce, je bilo popolnoma logično, da so kdaj utrpeli mraz, kdaj vročino, kdaj lakoto ... In še več! Brez tega verjetno sploh ne bi preživeli kot vrsta, ker kratkoročni stres krepi telo in ga stimulira, da se čisti in nadgrajuje – to je najboljši trening, kar jih obstaja
Danes pa, namesto da bi stopili iz cone udobja, raje svojo moč in telo predamo drugim – zdravnikom, farmacevtom, terapevtom ... Ampak ti največkrat sploh ne najdejo pravega vzroka naših težav, »blažijo« pa simptome z raznimi ubijalci bolečine, klorovodikove kisline in imunskega sistema, kar na dolgi rok telo naredi še bolj šibko in dovzetno za to bolezen in celo druge.
In to ni rešitev. Verjetno ste to ugotovili tudi sami, če še vedno berete te vrstice.
Dihanje je osnova.
Če naredite v mirovanju (sede) več kot 4 do 6 dihov na minuto, niste v redu. Vaše telo preveč diha, tvori preveč prostih radikalov za nič dela in izloča preveč CO2, kar po Borovem zakonu vodi do premalo kisika na cilju – torej v celicah (naših organih, mišicah ...). Poleg tega je to stresno dihanje, ki sprošča stresne hormone.
Ko enkrat razumemo moč delovanja zavestnih dihalnih vaj, ugotovimo, da lahko uravnavamo svoj lastni avtonomni živčni sistem, čeprav nam njegove ime želi sugerirati, da je »avtonomno« in da se to ne da. Pa se!
Raziskave metode Wima Hofa so pokazale, da je to mogoče. In posledično bi morali spremeniti vse medicinske učbenike!
Ko enkrat sami krmarite svoj avtonomni živčni sistem, upravljate svoj imunski sistem, počutje, vagusni živec, regulacijo toplote in aktivirate – kot za šalo – antistresni sistem delovanja telesa, ki ga imenujemo tudi parasimpatično živčevje, potem tega nočete nikoli več izgubiti! Celo lastne endokanabinoide si lahko ustvarite z dihanjem!
In ko to združimo z mrzlo vodo, je navzven dejansko videti, da se dogajajo čudeži. Mrzla voda nam poleg žil in mezgovnic (limfne poti) krepi um in nas naredi bolj odporne na stres ter strah in bolj disciplinirane!
Pa nazaj k vprašanju, zakaj je tako težko vzpostaviti novo rutino, čeprav vemo, kako koristna bi bila za nas.
Odgovor se skriva v ekonomičnosti naših možganov. Naše telo deluje po principu »use it or lose it« (uporabljaj ali izgubi). Česar ne uporabljamo (recimo velikih mišic), sčasoma izgubimo. Naši možgani upravljajo z našim telesom po določenih ustaljenih tirnicah, sinapsah. Zato nam, ko se enkrat naučimo vozit avto, ni treba vsakič znova premisliti vse postopke. Vožnja avtomobila gre na »avtopilot«. To je dobro. Možgani se s tem zaščitijo, da ne porabijo preveč energije in da ne pregorijo.
Tudi naše vsakodnevne rutine temeljijo na tem dejstvu. Zjutraj vstanemo, se oblečemo, spijemo kavo, peljemo otroke v šolo in se še sami odpeljemo v službo ... Vse lepo ustaljeno, brez večjih naporov v organizaciji in razmišljanju.
Ko pa to rutino postavimo na glavo, moramo ustvariti nove sinapse, nove ustaljene tirnice. In to ni lahko. Kot da bi nam zjutraj nekdo postavil volan v avtu na desno stran in bi morali temeljito razmisliti vsak korak vožnje, da bi prišli na cilj.
Enako je z novimi navadami. Sama sem začela hodit spat eno uro prej, kar skupaj z otrokoma, tako da se zjutraj vedno zbudimo brez nasilne prekinitve spanja v obliki budilke, nato malce prezračim, spijem malo vode, nazaj v toplo posteljo, hčerka se privije k meni, jaz pa oddiham svoj protokol.
Slej ko prej tudi nove navade postanejo rutina. In potem ni več težko. Ravno obratno, brez nove rutine nam bi nekaj manjkalo.
Mrzel tuš je potem samo še bonus!
In počutje je fantastično!
Še in še bi lahko govorili o tej temi ...
Če želiš tudi ti narediti končno nekaj zase, nekaj, kar deluje na dolgi rok, se lahko udeležiš naše nove delavnice KAKO POSTATI SAM SVOJ TERAPEVT – Z DIHANJEM IN WIM HOF METODO, kjer boš deležen/a vseh zgoraj omenjenih trikov (+ bonus trikov), ki so mimogrede zelo preprosti, a učinkoviti – in dobesedno rešujejo zdravja in življenja!
Poleg pa ti bomo podarili še knjigo Metoda Wima Hofa ALI pa najnovejši online program Vadbene klinike Stres & vagus!
Več informacij dobiš na sledeči povezavi: DELAVNICA
Alja Malis, Ustanoviteljica Vadbene klinike, certificirana osebna trenerka NCSF, AFP, FMS, DNS specializirana za gibanje in dihanje
